Ljubljana. Luisa Antoni je v raziskovanju Trsta naletela na prisotnost številnih pomembnih imen za glasbeno zgodovino. Med temi tudi Gustav Mahler, ki se je mudil v Trstu večkrat. O tem je predavala in pripravila esej za 26. Slovenske Glasbene dneve.
Koper-Capodistria. V svojem članku Luisa Antoni raziskuje glasbeno življenje Slovencev in Slovanov v Trstu med letoma 1848 in 1918.
Svetovni slovenski kongres je 9. in 10. septembra 2010 organiziral II. Konferenco slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije, ki je potekala v Slovenj Gradcu in Pliberku. To je bila še ena v sklopu strokovnih konferenc, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres z namenom povezovanja slovenskih strokovnjakov, ki živijo doma in po svetu, da izmenjajo izkušnje in najdejo poti bodočega medsebojnega sodelovanja.
S predstavitvijo zbornika z lanskega simpozija ob 100. obletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca so se z Ipavčevim kulinaričnim večerom v organizaciji Knjižnice Šentjur, Zavoda ETNO-EKO in Hotela Žonta zaključili letošnji Ipavčevi kulturni dnevi, obenem pa se je smiselno zaokrožilo lansko Ipavčevo leto.
Decembra 2010 je Pokrajinski arhiv Koper v sodelovanju s Slavističnim društvom Koper izdal zbornik z naslovom Cesarsko-kraljevo možko učiteljišče v Kopru 1875-1909: Slovenski oddelek. Zbornik s sestavki 15 avtorjev sta uredili Mirjana Kontestabile Rovis in Jasna Čeb-ron, oblikovanje in prelom je prispeval Aleš Sedmak.
Avtorica posredno odgovarja na vprašanje, ali je glasbena estetika upravičeno del filozofije, saj se celo sama estetika zdi kot neke vrste stranska veja glavne filozofske krošnje.
Vsebina monografije je znanstveno-strokovni prikaz glasbene zapuščine obeh bratov, ki sta močno opredelila slovensko glasbo v zadnji tretjini 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. V delu je podrobneje predstavljen klavirski opus Benjamina Ipavca, njegovi samospevi, zaradi katerih je dobil vzdevek “slovenski Schubert” in zbirke, kantata “Kdo je mar?” ter operni opus.
V zborniku je devet člankov, ki se nanašajo na delo v Piranu rojenega skladatelja in kulturno zgodovino naših primorskih mest.
Luisa Antoni je v tem delu pripravila raziskavo o člankih, ki so izšli za odrske postavitve Kogojevih Črnih mask. Zaradi svoje zahtevnosti so bile Črne maske uprizorjene le trikrat, in sicer v letih 1929, 1957 in 1990.